Ko se iz Sežane peljete proti Novi Gorici, na pobočju griča Tabor ugledate eno najlepših, tipično kraških vasi. Veliko obiskovalcev se skoznjo le pelje, saj to ni razvpit turistični cilj. V resnici pa Tomaj skriva neverjetno zgodovinsko bogastvo in zakladnico osupljivih zgodb. V preteklosti je bil Tomaj pomembno upravno, kulturno, gospodarsko, prosvetno in cerkveno središče ne le Krasa, temveč širše pokrajine na obeh straneh današnje državne meje. Ozke gase, kamnite štirne, kali, neverjetne vedute in razgledi na vse štiri strani neba vas vabijo, da Tomaj raziščete. S pomočjo Viktorije, Kosovela in Karla boste odkrili marsikatero njegovo skrivnost!

Karra je Tomajka, zato se vam zgornja trditev morda zdi pristranska. A ko boste Tomaj spoznali (tudi prek naših iger), se boste z nami gotovo strinjali.

Že pozicija naše vasi je impozantna – Tomaj se v obliki gručaste, strnjene vasi namreč vzpenja v hrib Tabor. Od tam se razgleduje po vinogradih, poljih, gozdovih in gmajni. V vasi vas čakajo značilne ozke vaške ulice, “gase”, kjer je še vedno nekaj tipičnih kraških kamnitih hiš z majhimi okni, ganki, borjači, kamnitimi ”kalunami”, štirnami, kali. Resnične podobe Tomaja si ne morete ustvariti, če se skozenj le peljete. Zato vzemite pot pod noge in ga odkrijte v iskanju Viktorijine skrivnosti.

Če pa se vam bo zahotelo, lahko raziščete tudi tomajsko kraško gmajno. Do nje vodi veliko poti. Ena od njih vas popelje tudi do sobe pobega na prostem / outdoor escape room, kjer boste gmajno prek zank in ugank spoznali na čisto drugačen način.

In seveda. Vas Tomaj je vas Srečke Kosovela. Si drznete soočiti se z legendo? Potem obiščite Karrino sobo pobega / escape room.

Tomaj je ena najlepših, tipičnih kraških vasi, ki gnezdi v osrčju matičnega Krasa. Prevzel je tudi Valvazorja, ki v Slavi Vojvodine Kranjske (1689, knjiga II., str 261) piše, da je Tomaj “izredno lepa in velika vas, ki leži na Krasu v čednem in prijetnem kraju, ima precej polja, dobrega vina in sadja v izobilju.” Zaradi svoje izjemne klime in geostrateške pozicije je dokazano strnjeno naseljen že več kot 3.000 let. Tako kot na Krasu so se tudi v naši vasi izmenjevale različne oblasti, države, družbeni sistemi. To pa naši vasi ni preprečilo, da se ne bi razvila v pomemben in privlačen center širše regije.

Kot v svojih delih obširneje opisuje gospa Mira Cencič, po rodu Tomajka, doktorica pedagogike, je bil nekoč Tomaj ne le lepotec Krasa, pač tudi njegovo pomembno središče. 

V 16. stoletju je bil samostojna župa Devinskega gospostva. V času Ilirskih provinc je bil “merija” – pod tomajsko županstvo so spadale tudi Sežana, Dutovlje, Voglje, Vrhovlje in vse druge vasi v tomajski fari razen Repna. Samostojna občina je Tomaj ostal tudi pod Habsburžani in pod Italijo. Ko so leta 1944 Tomaj zasedli Nemci, je bil v naši vasi sedež nemške komande (“Ortskommandatur”). Obenem pa je bil v Tomaju tudi sedež Okrajnega narodnoosvobodilnega boja, Okrajnega odbora Komunistične partije Slovenije in kraški sedež celice TIGR, protifašistične narodnoobrambne organizacije v Julijski krajini. Po koncu 2. svetovne vojne so se v Tomaj skoraj za leto dni naselili številni, polno oboroženi angleški vojaki. Leta 1947 je Tomaj prišel pod Jugoslavijo, danes pa spada pod Slovenijo.

Do 50. let prejšnjega stoletja so v tomajskem župnišču hranili dragoceno in obsežno knjižnico z deli, napisanimi v 37 jezikih. Med njimi so bile tudi rokopisne knjige, napisane proti koncu 16. stoletja.

Začetki tomajske osnovne šole segajo že v leto 1700. Do 18. stoletja so v naši vasi izobraževali tudi za duhovniški poklic. 

Tomaj je postal posebno znan po letu 1898, ko je župnik in dekan Urban Golmajer na vrhu tomajskega griča zgradil samostan za vzgojo šolske mladine. V zavodu šolskih sester je nastalo več vzgojno-izobraževalnih enot, kjer so sestre med mladino iz ožje in širše okolice širile ne le znanje, temveč tudi narodno zavest in napreden svetovni nazor.

O Tomaju kot upravnem in intelektualnem središču Krasa priča tudi zgodovina tomajske župnije, ki je bila ustanovljena že pred več kot 700 leti (leta 1316). V cerkveni hierarhiji so bili tomajska župnija in župniki, ki so v njej delovali, izjemno cenjeni. Tomaj je bil tudi sedež dekanata in sedež apostolske administrature.

Pomembnost naše vasi v preteklosti se odraža tudi v ohranjenih kulturnih spomenikih. V Register nepremične kulturne dediščine se jih zapisuje kar deset, ob čemer se kot kulturni spomenik kategorizirana tudi celotna vas Tomaj. Najstarejše stavbe v naši vasi datirajo v 15. stoletje. Ko se boste udeležili našega lova za zakladom (treasure hunt) Viktorijina skrivnost, jih boste v sprehodu po vasi lahko pobliže odkrili.

Ne le vrelišče raznoterih zgodovinskih dogajanj, središče širše regije in poželjiv cilj različnih zavojevalcev, Tomaj je bil tudi center, iz katerega je izhajala ali v njem delovala vrsta izjemnih posameznikov. Anton Černe, Urban Golmajer, Matija Sila, Albin Kjuder, Anton Beniger, Anton Kosovel, Srečko Kosovel so le nekateri med njimi. Ker Karra ne želi, da bi ti izjemni ljudje utonili v pozabo, se boste z izbranimi lahko “srečali” v Karrinih kraških pobegih (Viktorijina skrivnost, Kosovelova enigma).

Po vsem tem koncentratu tomajskih naravnih danosti, zgodovinskih dogodkov in izjemnih posameznikov ne čudi, da naša vas premore številne resnične zgodovinske zgodbe in legende. Temeljijo v različno oddaljenih preteklih časih, nanašajo se na različne režime, šege, navade in “stanje duha”. Nekatere od njih smo oživili tudi v Karrinih kraških pobegih (Viktorijina skrivnost, Kosovelova enigma, Rešitev iz gmajne). Če je v vas nekaj detektivskega duha, jih lahko s svojo druščino odkrijete tudi vi!

PRIDITE NA OBISK!

Vam in vaši družbi z veseljem pripravimo unikatno kraško doživetje prav po vaši meri. Oglasite se, z veseljem smo vam na voljo.

Povprašaj


Zlahka dostopen Tomaj

V Tomaj peljejo ceste, blizu pa so tudi letališča, pristanišča in želežniške postaje. Ko boste do njega prišli, pa je najbolje, da ga vas in okolico odkrijete – peš. Dobrodošli! Oddaljenost od vasi Tomaj:

  • LJUBLJANA (85 km)
    mednarodna železniška postaja
  • TRST (21 km)
    pristanišče, mednarodna železniška postaja
  • SEŽANA (6 km)
    notranji železniški promet
  • KOPER (48 km)
    pristanišče, mednarodna železniška postaja
  • BRNIK (99 km)
    mednarodno letališče
  • RONCHI (50 km)
    mednarodno letališče
  • MARCO POLO, BENETKE (157 km)
    mednarodno letališče
  • PORTOROŽ (65 km)
    mednarodno letališče za športno in poslovno letalstvo
  • DIVAČA (20 km)
    športno letališče

Povpraševanje